fm: dorm 006

for Akemi
sorry for this crap...

vsako leto je Aline dobila v sobo novo sostanovalko in vsako leto ji je v približno dveh mesecih uspelo, da sta se druga do druge obnašali kot, da ne obstajata. tudi to leto, ni imela nobenega namena da bi bilo karkoli drugače, samote je bila že popolnoma navajena in v treh letih od kar se je začela tako oddaljevati od vseh je v bistvu že prav uživala če so jo vsi pustili pri miru, če pa se je kdaj slučajno počutila osamljeno je rabila vso tolažbo kar jo je potrebovala v knjigah. odprla je vrata sobe, za čudo je prišla prva. skomignila je z rameni ter vstopila.iz torbe je potegnila knjigo ter se vrgla na posteljo. začela je brati, ampak nekako se ni mogla skoncentrirati razmišljala je o novi sostanovalki, vsa prejšnja leta je bila navajena, da so bile njene sostanovalke tihe in mirne, takšne ki stare Aline verjetno ne bi niti prenašale, ampak zdaj jim je bila podobna ne družabna, vedno le ena izmed opazovalk, njeno mesto ji ni bilo všeč, ampak ni se mogla vrniti in čeprav si je ves čas dopovedovala, da je tako najbolje zanjo in za vse okoli nje, je način življenja kot ga je imela sovražila.zaprla je knjigo in se prekotalila na hrbet ter strmela v strop in še kar razmišljala o osebi, ki je včasih bila, pogrešala jo je in ko je odšla ona je odšla tudi njeno navdušenje do življenja. iz razmišljanja jo je zbudilo odpiranje vrat, obrnila se je nazaj tako da je ponovno ležala na trebuhu, oseba ki je stopila proti vratom je bila nekaj povsem drugega od tega kar je pričakovala in ni bila še povsem prepričana ali je bila to dobra ali slaba stvar.

for Akemi
dekle je vstopilo v sobo, bila je prepričana, da je še nikoli prej ni videla na kampusu, saj bi se je zagotovo zapomnila. bila je drugačna, ni bila tako kot aline, ki se je ves čas držala v ozadju ter se trudila, da je ne bi opazila. njena nova sostanovalka je bila zagotovo opažena kamorkoli je šla."hei" je zamrmrala v pozdrav, resnično je upala, da ne bo silila v pogovor z njo. gotovo so pa kampusu krožile kakšne govorice o njej, če ne druga o tem kako tečna je ves čas in ni je motilo, te govorice so le ohranjale ljudi stran od nje. Ampak imela je občutek, da tudi če je to dekle vedelo za kakšno od teh govoric ji ne bo bilo mar, ni ravno izgledala kot nekdo, ki bi dal veliko na to kaj ljudje menijo. pogledala je stran, nekam proti oknu, resnično se je hotela izogniti očesnemu stiku. z roko je iskala tisto knjigo, ki jo je prej tako zaprla, ampak še preden jo je našla je svetlolaska, ki je bila verjeno malo manjša od nje že stala pred njeno posteljo z iztegnjeno roko. pogledala jo je, zdaj pa je dejansko zares hotela izgledati kot nekdo, ki zares sovraži vse ljudi, a edin problem je bil, da ni znala narediti zlobnega pogleda, oziroma je ta izgledal, kot da je nekaj narobe z njenimi očmi. a daj no Aline, morda ne bo nič narobe, če si enkrat malo bolj prijazna do nekoga. vsaj roko, ji daj in se predstavi kot normalna oseba. saj je samo ena oseba odločila se je, da bo za spremembo poslušala svoj notranji glas in se dejansko z nekom pogovarjala. počasi se je vstala iz postelje in sprejela ponujeno roko "ja jaz sem Aline" ni točno vedela kako bi se pogovarjala, z ljudmi, ki jih je od nekoč poznala, a vseeno je bilo tisto veliko lažje od spoznavanja novih ljudi. rahlo je prikimala, ko ji je drugo dekle povedalo svoje ime "torej predvidevam, da nisi ravno od tukaj?" morda pa vseeno ni bila tako slaba.