fm: dorm 002

THIS IS FOR; RAE SZELSKY
oh, še malo... pazi vrata ja. ne, ne kje je kljuka? ah saj res... odprla je vrata sobe ter poskušala tiho kot miška priti do svoje postelje, ko se je njen načrt izjalovil takoj na začetku, saj se je leseni pod pod njenimi nogami vdal in glasno zaškripal. drek! od zabave je priromala v svojo sobo nekaj ur pred začetkom pouka in svoje cimre nikakor ni hotela zbuditi zaradi lastne malomarnosti. a postelja nasproti njene je bila prazna in očitno tudi njene sostanovalke ni bilo... hm.. celo noč? oziroma dan? kakorkoli, morojski svet je bil vedno obrnjen na glavo. ob tej misli se je namrščila in se vrgla na posteljo v trenutku ko so se vrata odprla. medtem ko se je dvignila na komolce in pogledala temnolasko je glasno ter rahlo nejevoljno zavzdihnila. "veš... po moje je bolje da na zabave hodiva skupaj, bo precej bolj priročno." nato se je ustavila ter se rahlo zamislila tako, da so se ji na čelu pojavile majhne gubice. "razen če si bila kje drugje, seveda..." ni bila ravno prepričana v svoje domneve. vse kar je vedela je to, da ji je bila deklina naravnost všeč, saj je imela ista prepričanja kot ona sama.

tag; amelia <3

prejšnji večer oziroma jutro si je rekla da ne bo šla na zabavo, da se bo učila. žal se tega ni bila sposobna držati in je na koncu le popustila prepričevanju neke morojke, da gre z njo na zabavo. saj bi ostala samo pol ure, če se ne bi zapletla v pogovor z nekim čednim dampirjem… in pol ure se je spremenilo v več ur, da se je v sobo vrnila očitno le nekaj trenutkov za svojo sostanovalko, ki jo je pozdravila z glasnim vzdihom. prepričana je bila, da je ni zbudila. navsezadnje je bila tudi amelia na zabavi, le da je ta potekala na drugem koncu akademije. ljudje bi res morali uskladiti urnike zabav. zasmejala se je in se vrgla na posteljo. "hotela sem se učiti, res sem se. a potem me je lauren hawski prepričala, da jo pospremim na zabavo… no ja, obe veva kako se je to izšlo." zazehala je in pogledala na uro. pet popoldne. "pa ti? si se zabavala?"

THIS IS FOR; RAE SZELSKY
"lauren hawski?" namrdnila se je ob nepoznanem imenu. poznala je veliko ljudi na akademiji ampak tole ime ji v spominu ni sprožilo nobenega odziva. "ah, saj pa veš, da je učenje precenjeno. tako ali tako nam plemičem je dano da bomo nekega dne bili na visokih položajih ne glede na to, kako se odrežemo." zamahnila je z roko ter se vrgla na posteljo ter pogledala v strop. ne, ni ji bil všeč tale morojski sistem in v njem nikakor ni imela namena sodelovati. "sem že doživela kaj boljšega... ampak načeloma ja, razen pijače seveda. bila je naravnost ogabna. tvoja zabava?" skremžila se je ob spominu na ostro pijačo čudne barve - kdo za vraga bi pil pijačo v rumeno-zeleni barvi? "kakorkoli, si se naučila že kakšen nov ognjeni trik?" poskočila je s postelje, njeno melanholično razpoloženje je bilo pozabljeno in že ji je okoli las zapihal veter.

tag; amelia <3

prikimala ji je in se ni zmenila za mrščenje. saj ni mogla poznati vseh, rae je lauren poznala samo zato, ker jo je dekle prosilo za pomoč pri obvladovanju ognja. žal punca ni bila zares za stvar, želela je obdelati samo dolgočasne osnove, ki so jih obravnavali pri pouku. ob ameliinih besedah se je namrščila. "seveda, ker smo plemiči nam morajo vse prinesti k riti in se od nas ne pričakuje da bomo naredili karkoli pametnega, preprosto moramo se pokazati tam in vse bo čudovito." včasih ji je šlo na živce, da je plemkinja. res ni marala da kdo od nje kaj pričakuje, a to le zato, da jih je lahko potem presenetila ko se je potrudila. ob omembi zabave je samo zamahnila z roko. "ni vredno govoriti." ob dekletovem navdušenju se je še njej na obrazu zarisal nasmešek. pred sebe je iztegnila roko in se zbrala. sprva se je na odprti dlani pojavil le plamenček, a ta se je hitro spremenil v goreč mehurček. ko se je rae z roko približala svoji blazini, jo je mehurček obkrožil in ujel v ognjeno past. "super, ne?" je vprašala polna navdušenja. "kaj pa ti?"

THIS IS FOR; RAE SZELSKY
"in po možnosti moramo nase navleči tiste kičaste obleke. saj nimam nič proti lepim oblekam, ampak kar je preveč pa je preveč." še vedno se je spominjala tiste dolge večerne obleke ki je imela za nameček pod krilom narejeno nekakšno okroglo ogrodje, da je bila obleka še bolj polna. toliko blaga za prazen nič, povrhu pa še tiste črne rokavičke, ki so ji šle tako strašno na živce, da bi jih materi najraje zabrisala v obraz.
ob njenem ognjenem triku se ji je na obraz pririsal nasmešek. oboževala je magijo elementov v neskončnost. "pohvalno, zares." navdušeno je prikimala nato pa skomignila z rameni. "mogoče nekaj malega..." zaprla je oči in se popolnoma skoncentrirala, nato pa začutila veter okoli sebe ter zalebdela dober decimeter nad tlemi. a v naslednjem trenutku se je že vse skupaj sfižilo tako da se je amelia komaj pa komaj ujela, da ni telebdnila po tleh. zasmejala se je nad svojo nerodnostjo, medtem pa izdavila: "tole je bolj kot ne še v fazi nastajanja."

tag; amelia<3

''popolnoma razumem. moja mama ima nekaj s temi 'damskimi klobučki' poleg oblek, ki so bolj kot ne ptičja strašila,'' je potarnala. oboževala je plese a večerje, kjer se je morala vljudno obnašati in zagovarjati materino mišljenje namesto svojega so ji resnično presedale.
rahlo je zardela ko je bila tudi amelia navdušena nad njenim trikom. z občudovanjem je opazovala, kako se je prijateljica dvignila od tal. preprosto oboževala je moč vetra, verjetno tudi zato, ker ji na prvi pogled nihče ne bi pripisal ognja. ko se je prvič pojavila na predavanju jo je profesor napotil v učilnico, kjer so imeli pouk obvladovanja vetra, preprosto zaradi njenega videza. ''misliš, da lahko tudi druge predmete tako pripraviš do lebdenja? kaj težjega? mogoče, recimo… uporabnike drugih elementov? saj veš, vaja dela mojstra,'' ji je pomežiknila. v mislih si ju je predstavljala: amelio, ki bi takole lebdela v njenem ognjenem mehurčku in bi zažgala vse strigoje, ki bi se jih dotaknila, ali pa bi amelia usmerjala njo… čudovito, a na žalost še zmeraj prepovedano.

THIS IS FOR; RAE SZELSKY
"ah in ne pozabi še na tone nakita, ki bi te lahko kar pokopale. in seveda ogromne količine ličil, da se počutiš kot da bi imel namesto obraza masko... zares prijeten občutek." zavila je z očmi in se pri tem narahlo zahahljala. ni kaj, morojske navade so bile naravnost smešne. "mislim da lahko samo lažje predmete..." v tem trenutku je steklenica vode na mizi že začela poplesavati po zraku. "ampak bolj težke pa najverjetneje ne." razočarano je zavzdihnila in narahlo zmajala z glavo medtem ko je steklenica pristala na njeni postelji. "verjetno bi zares potrebovala več vaje, ampak preprosto ne najdeš prostora. mislim... najina soba je precej majhna, kaj bi se zgodilo če bi ustvarila malo večji ogenj ali jaz malo več vetra, po moje bi nastala cela polomija." skomignila je z rameni ter za konec še izdavila: "včasih si zares želim, da moroji ne bi bili tako zategnjeni in postavljeni v preteklost, da bi nam dovolili prakticirati magijo mnogo več. to bi bila odlična obramba pred strigoji, morda jih dandanes celo več ne bi bilo, če bi le moroji malo premislili o teh zadevah." kdaj sta zašli v takšne globoke pogovore?

tag; amelia<3

zavila je z očmi in obupano prikimala. “najbolj pa sovražim obutev. tiste pete so tako majhne, da bi bilo bolje, če jih sploh ne bi bilo. samo zato, da sem videti spodobna.” preprosto oboževala je visoke pete, če pa the ni mogla obuti, je imela najraje svoje converske. ni mogla skriti razočaranja. “samo manjše predmete? škoda… no ja, tudi tako bo šlo.”veter je bil zares priročen. nasmehnila se je in prikimala. “morali si bova najti proctor za vajo. tukaj je dovolj prostora za manjše trike, a te bova verjetno hitro prerasli. mogoče lahko prepričava še koga?” želela si je znati nekaj več. nekaj prave ognjene magije, kot so jo uporabljali ko so se moroji še borili skupaj z dampirji. ko niso samo posedali in čakali, da jim vse položijo pred noge. “bojijo se. moroji se pač bojijo in nekateri prav uživajo v vseh the privilegijih, ob lažnem občutku varnosti. in kljub vsemu temu v boj pošiljajo dampirje, skoraj še otroke, da umrejo za nas. ne razumem zakaj se sami ne uprejo, saj so na nek način močnejši od morojev.”

THIS IS FOR; RAE SZELSKY
p.s.: oprosti za tale zmazek. it's too late for mexD

"niti ne pravi, enkrat sem se spotaknila ob stopnicah in tako grdo telebnila po tleh, da me je dejansko še kar nekaj dni vse bolelo. da ne omenjam, da padec vsekakor ni deloval damsko." zahihitala se je ob misli na ta dogodek in na izbuljene oči morojev, ki niso mogli verjeti, da se je to pravkar zgodilo. amelia conta je pred vsemi graciozno obležala na tleh. "pravzaprav mislim, da bi z malo vaje šlo tudi kaj težjega. saj veš, da nikoli ne obupam." poznana je bila po svoji trmi in odločnosti. "mogoče bi se dalo kaj v gozdu prakticirati, če se tam že organizirajo zabave, bi lahko tudi kakšno vajo izkoristile tam. drugače pa zares dvomim v to, da bi se dalo koga prepričat..." razočarano je zmajala z glavo. v teh letih na akademiji se je naučila tega, da moroji preprosto čakajo da jih bodo dampirji branili. ni vedela ali zaradi strahu ali pa so bili preprosto neumni in tako starokopitni. "moroji in dampirji bi lahko skupaj prav lepo sodelovali v boju. bili bi v precejšnji prednosti pred strigoji." prikimala je svoji cimri in tako potrdila njeno razmišljanje.

tag; amelia<3

tudi sama se je zasmejala, ko si je predstavljala amelio kako jo vrže po stopnicah. “tvoja mama je morala biti zelo ponosna,” je izdavila med smehom. “si se na koncu vsaj priklonila svojemu občinstvu?” počasi so jo od smeha začenjale boleti trebušne mišice, zato je nekajkrat globoko zadihala da se je umirila, ko je pogovor zopet nanesel na resnejše teme. spomnila se je jase v gozdu, ki jo je nedavno našla čisto po nesreči in je bila prepričana, da nihče ni zahajal tja. “mislim da vem za popoln prostor. spomni me, da ti ga enkrat pokažem. ampak dvomim da bo to mogoče. nočem ponesreči zažgati gozda.” žalostno je zavzdihnila in prikimala. amelia je imela prav. “ampak gotovo ne moreva biti edini razumni na tej akademiji,” je še zmeraj upala. zopet je prikimala. bila je tako hvaležna, da je v sobi pristala z nekom ki razmišlja podobno kot ona, ne pa s kakšno morojsko divo ki samo čaka da se nek dampir vrže pred njo in ji vse prinesejo na pladnju.

THIS IS FOR; RAE SZELSKY
"oh ja, navdušena je bila. takoj po tem me je zvlekla v žensko kopalnico in mi na vse pretege dopovedovala, da se plemiški moroji tako ne obnašamo." ob tem spominu ji je zopet šlo na smeh, saj si je še dandanes živo lahko predstavljala materin obup in kriljenje z rokami medtem ko je hčerki dopovedovala kakšno sramoto dela družini conta. "pravzaprav nisem po padcu imela niti časa za dihanje, kaj šele za priklon, saj me je mati takoj odvlekla stran."
močno si je želela, da bi končno našli prostor za vadbo ampak ob tem je obstajalo tveganje, da jih bodo dampirji odkrili, saj so bili varuhu povsod na posesti in izven nje. "kaj pa pri jezeru? voda je blizu, tako da ob primeru ognjene nesreče ne bi bilo prevelike škode. ampak je pa res, da je jezero kar na odprtem in bi nas kdo opazil. je pa vredno tveganja." medtem ko je mislila je kazalec in sredinec desne roke imela položene na ustnice in z njimi potrkavala. "ne, ampak težko bo najti tiste razumne, saj ne moreva kar pristopiti in reči 'hej, bi se mogoče bolj poglobil v obvladovanje elementov in se tako pripravljal na obrambo pred strigoji?' to preprosto ne gre." razočarano je odkimala, saj je bilo govorjenje o tem zopet - preveč tvegano.

tag; amelia<3


morala se je smejati. ni si mogla predstavljati njene mame, kako se razburja zaradi padca. na videz je bila tako mirna in obvladana, a verjetno se je kot plemkinja pač morala tako obnašati. plemiči so se med seboj večinoma poznali, nazivali so se kar z bratranci in sestričnami, čeprav so se mnogi med sabo tudi poročali; kot njena mama in oče, oba iz plemiških družin. ''oprosti, ampak res mi je žal da tega nisem videla,’’ je kar naravnost priznala.
začela je mrzlično razmišljati. nekje na akademiji se je moral najti kakšen prostor… ''kaj pa kletni prostori? saj veš, tisti v katerih pripravljajo skrivne zabave in podobno? tam je zagotovo več kot dovolj prostora in le malo ljudi ve zanje.’’ ideja ni bila najboljša, a vseeno je bilo boljše kot nič. zavila je z očmi, čeprav je videla dekletovo bistvo. ''saj nisem mislila tako. ampak mogoče bi lahko prepričali kakšnega dampirja da naju nauči malo bojevanja, lahko opazujeva moroje in ugotoviva, če še kdo razmišlja podobno kot midve in ga ni strah.. samo povedati hočem, da ne moreva biti edini.’’

THIS IS FOR; RAE SZELSKY
yeah i know, it's late... but school and other stuff just took my whole time:S

zamahnila je z roko, saj to da rae ni videla njenega glamuroznega padca ni bilo nič posebnega. "vsaj prikrajšala si se za nadaljni govor na tisti zabavi o tem kako pomembno je, da plemiški moroji držimo skupaj. povsem in absolutno naravnost zanimivo." zavila je z očmi ter se nato zopet posvetila poslušanju svoje sogovornice. "ampak saj veš... najbolje je vaditi na prostem, uporabniki zraka imamo tako neomejeno količino le-tega, da ne govorim o tistih, ki so specializirali za zemljo. zares bi bilo uporabno da najdemo prostor za vadbo nekje na prostem." kakorkoli, zares je srčno upala, da bi se kje našel nekdo ki bi delil enaka prepričanja z njo in rae, ampak po vsem tem času je nekako iskanje takšnih ljudi postavila na stranski tir, saj je ugotovila, da je teh ljudi le malo. kakšna škoda. "huh, ne vem če so novinci ravno dovolj usposobljeni za to, bi pa lahko našle kakšnega varuha. ampak na žalost sem nekako dobila občutek, da so zlasti do plemiških morojev zadržani - saj veš, bolj kot ne samo tisti uradni odnos." seveda razen enega točno določenega varuha, ampak o tem amelia ni hotela govoriti.