md: dorm 001

ne, ne. to ji ni delo dobro. kozarec vodke ji je udaril v glavo in vsaka žila telesa ji je nemirno utripala. vsekakor ni bila pripravljena na takšno dozo popestritve večera. zopet je njeno glavo preplavila poplava nerazumljivih idej in besed, za katere sploh ni vedela da obstajajo. ozračje je bilo z vsakim trenutkom toplejše in hoja po soncu njenemu glavobolu ni pomagala. vsekakor je bila prepričana, da ne stoji pred morojskim domom. vse je bilo tako nedomače in rdeča barva sten jo je bodla v oči. oh, kako bi v tem trenutku potrebovala kri. a nekaj minut čez polnoč ni bil pravi trenutek za obisk hranilnice. ''aaron-'' oči so se ji zasvetile, fant je bil prvi na katerega je pomislila ko se je z eno roko upirala na toplo steno stavbe.
stopnice so bile muka, večji napor kot kdajkoli. vsak korak je bil kot udarec kladiva po glavi. ''aaron,'' njen glas je bil hrapav in lomljiv, ko mu je hotela odgovoriti. seveda ni zaklenjeno, tepec. ''da.'' to je bilo vse kar je lahko spravila iz sebe, medtem ko se je obesila okoli njegovega vratu, da bi ga poljubila. na njeno žalost, ni zadela ravno ust in glava je obležala na njegovih toplih prsih. skoraj je čutila njegov pogled na sebi. ubogo revšče je bilo za povrh še devičnik. ''seveda nisem pila, ti izgledam kot bi pila?'' naveen, seveda izgledaš kot bi pila. tvoji lasje štrlijo v vse smeri, obraz pa je zelen kot, da te sili k bruhanju - kar je najverjetneje res. ''zakaj me moja podzavest sovraži?'' je bil njen odgovor na notranji glas, ki je ji nadležno očital.

glava jo je še vedno grozno bolela in njegov objem jo je skoraj uspaval. ''veš, aaron, nate se lahko zanesem, ja, in ...'' spet so njene filozofske besede izbruhnile iz njenih ust a dobro se je zavedala, da se jih čez nekaj ur nebo spomnila. na žalost pa se jih bo temnolasec ob njej.
''hvala, to mi veliko pomeni.'' na njegov odgovor je odgovorila s ciničnim tonom in rahlo tečnim izrazom na obrazu. ponavadi je bil v njegovi družbi nasmejana, kljub temu da ji ga še ni uspelo položiti. ko je mimo nje sunilo nekaj nerazumljivih besed se je le histerično začela smejati in obležala na njegovi postelji ko je dampir izginil v kopalnici. lahko bi prisegla da se je pred njenimi očmi stemnilo in da je za trenutek zaspala. v naslednjem trenutku pa je v njeni roki počival kozarec hladne vode, ki jo je prav odbijal. ''voda? voda?! jaz nebom pila vode. greva ven, greva nekam ...'' utrujala je kot majhen otrok v trgovini z bonboni in ni imela namena odnehati kljub temu da je na koncu le spila ledeno mrzlo vodo, ki ji je vsaj za trenutek zbistrila misli in končala željo po bruhanju. ''da, edini si. daj pridi sem, gotovo si bolj udoben kot pa ta blazina-'' z roko je udarila po trdi blazini, oblečeni v modro rjuho. nave se je nerodno negodovala okrog postelje z nerazumljivimi besedami mrmranja, ki so prihajali iz njenih ust. kot naročena je z nogo udarila v rob nočne omarice in curek vode je pljuskni po njenem trebuhu in prsih. ''prekleto! ne, ne, av, mrzlo!'' tako glasni vzkliki gotovo niso bili primerni ob tem času, ''veš kaj, mogoče bi potrebovala majico?''

v glavi si ji je odvrtel pravi mali filmček, katerega v tem trenutku ne bi rada omenjala. ali pač? naveein pogled je krenil po njegovih izklesanih prsih mimo obraza ostrih potez, ko se je nazadnje zazrla v njegove ustnice in pomislila kaj vse bi z njimi ta fant lahko počel. čez trenutek je naredila kratek stik z njegovim pogledom in nato končalo to nesmiselnost. večera ne bo preživela ob ležanju in pitju vode.
''naslonim.'' je bil le kratek odgovor na njegovo vprašanje ko je ležala na njegovih toplih prsih.
je bila tista nesreča res nesreča ali le želja globoko v njej po 'nezgodi' ki jo bo pripravila v to da se pred njim sleče? očitno usoda res poskrbi za vse. ubogi revež ni bil stoodstotno prepričan kaj narediti a na njegovem obrazu je bil kljub temu miren in neznosno privlačen izraz. vsak centimeter majice se je prilepil nanjo in na tanko črno spodnje perilo, ki ga je imela začuda na sebi. njegov pogled, prej tako prazen, je bil sedaj tako magneten in vsaka celica njunih teles se je hotela dotikati.
v njegovih rokah je počivala siva majica, ki je bila namenjena njej a v tem trenutku se je zdela tako nepomembna, ko je bil skoraj strog pogled uprt v njegove oči. temnolasec se ni imel namena obrniti kar je bil zanjo več kot prevelik signal. slekla je premočeno majico in se mu s hitrimi koraki približala ter roke ovila okoli njegovega vratu. strastno ga je poljubila. in še enkrat. njeno hladno telo se oklenilo vročice aaronovega in z vsakim korakom sta bila bližje steni. z desnico je zdrsela po njegovem trebuhu in do fantovih hlač ter z roko segla do njegove moškosti, ki nikakor ni bila žalostnega razpoloženja.