outdoors hallway

allison,
usloščen hrbet se je prilegal ob hladno kamnito steno zidu hodnika. črnolaščeve oči so pronicljivo skenirale množico. v rokah je valjal še neprižgan cigaret. kreten je zopet izgubil vžigalnik, ognja pa se nikoli niti ni trudil obvladovati. nosil je svoj značilni atribut. oguljen volneni plašč z razporkom na koncu mu je segal do kolen.  ignorirajmo dejstvo, da ga nosi sredi poletja. "voda! ah, ne ga srat, da se me izogibaš!" njen rdeči obraz je spodbudil njegov široki nasmešek. nič čudnega, ko pa jo je takole pozdravljal v javnosti. sploh moroj takšnega kova, kot je bil arlo. v zadnjem času sta se ujela. no, vsaj ona je tako mislila. z svetlolaso očkovo punčko je imel v planu vse drugo, kot pa prijateljstvo. "no, kako je bilo v petek na tistem žuru? kakšna žalost, da nisem utegnil priti. te je že kresnil? tisti pohanček. groza. tudi sam sem zadet večino časa, a tega vsaj ne mečem ven tako ponosno kot on. ves v rožicah in mavricah. vau! samorog!" njegov glas je postal za oktavo višji. posmehljivo je oponašal zadetka. "stavim da njegov trdi john uplahne v minuti, orodje pa tako." sedaj jo je pa res že spravljal v zadrego, "voda. oprosti." se je zarežal in si z členkom pomencal srbeče oko. "imaš ogenj?"

svetlolaska je ravno končala s svojim 'kosilom' in se hitro odpravila čez hodnik. želela se je izogniti sošolcem, ki so jo grdo gledali in se čimprej zapreti v svojo sobico. odkar jo je oče prepisal na akademijo svetega vladimirja je precej trpela. vsi so jo obsojali, skoraj nihče ji ni namenil niti ene prijazne besede. a ni jim želela pokazati, da trpi. gledala je pred sebe in hitela proti cilju - mehki postelji. preostale ure pouka se je odločila prešpricati. njene načrte je prekrižal glas, ki ji je bil zelo poznan. obrnila se je proti arlu, vendar ga ni takoj pogledala. sošolci so jo prezirljivo opazovali, zato je hitro pristopila k njemu vsa rdeča v obraz. "ne izogibam se te," je rahlo siknila vanj in mu namignila naj govori tišje. "očka ni bil najbolj navdušen, da se družim s tabo. stene te akademije pa imajo jasno povsod njegove oči in ušesa." iz torbice je s hitrimi potezami privlekla majhen srebren vžigalnik in mu ga je podala. "izvoli ta tvoj 'ogenj'. in ne, arlo, nihče me ni kresnil s svojim orodjem. niti pohanček." zavila je z očmi in zaskrbljeno pogledala naokrog. "kam se sploh odpravljaš? k pouku? ali morda za prvo drevo, kjer boš prižgal 'baklo' in se zakadil do kraja?"