guardian's cottage

Nathalie;
wearing

Nathalie, njegova ljuba Nathalie. Bila je prav zabavna ko ga je skušala udariti, in ko ji je udarec obranil, je delovala kar malce užaljena. Vsaj tako se mu je zdelo. Ideja da jo nauči vsaj za silo poskrbeti samo zase je sicer zrasla na njegovem zelniku, a dekle je bilo očitno dokaj navdušeno nad njo, saj ni ugovarjalo in se je vedno udeleževalo njunih srečanj.  Ko se je na poti do dogovorjenega mesta spominjal prejšnjih treningov, je imel na obrazu ogromen nasmešek. Čeprav so se meje skupnega bojevanja dampirjev in morojev vse bolj premikale, je bilo še vseeno bolje da vadita skrita pred pogledi profesorjev, zato sta se ponavadi dobivala kar na jasi v bližini zapuščenih koč ki so jih včasih uporabljali varuhi. Bil je zgoden in to je izkoristil za to da se malce ogreje, da bosta potem z dekletom hitreje začela s treningom. Oh ja, kakšen optimist je bil na čase. Vedel je da bosta z Nathalie najprej klepetala kakšno uro, šele potem pa se bosta lotila treninga. A nič ni imel proti temu. Rad je preživljal čas s svojo prijateljico.

THIS IS FOR; CHRISTIAN ARCHER

z nasmeškom na obrazu si je nase navlekla črno trenirko, ter že čez nekaj trenutkov zapustila svoje domovanje. nekaj trenutkov se je ozirala po gozdu, skušala najti tisto določeno kočo in frustrirano zakrilila z rokami. v tej koči namreč še nikdar ni bila, kar je pomenilo, da jo more prvo kot prvo najti. zato je še malo krožila naokoli, dokler se ji obraz ni razsvetlil, saj se je koča prikazala v dosegu njenega pogleda. stekla je proti njej, skrbno odprla vrata, ter pokukala noter, ter tam našla že čakajočega christiana. "oprosti, da sem malce pozna. koča se je skrivala pred mano." se je rahlo pošalila, dokler se ji ustnice niso razpotegnile v pristen nasmešek. v njegovi družbi je redkokdaj lahko ostala resnega obraza, saj sta navadno skupaj preživela precej veliko časa in se pri tem tudi precej zabavala. bila sta perfektna kombinacija - on temperamenten, katerega je bilo treba hladiti z nathalijino mirnostjo, nathalie pa takšna prijetna, včasih precej zasanjana stvarca, ki je rabila nekoga, da podkuri ogenj v njej. "nič klepetanja sedaj, raje začniva s treningom." je naposled odločno rekla, ter stekla proti njemu in ga skušala podreti na tla. a njena predstava se je klavrno končala, saj se je spotaknila ob eno izmed desk, ki je nevarno mulila iz tal, tako da je plosko s celim telesom pristala na tleh. končno je prišla do dovolj sape, da se je obrnila na hrbet ter se začela iz vsega srca smejati. "tole se pa ni dobro začelo." je v smehu še dodala.

Nathalie;
wearing

Zaslišal je korake in potem še škripanje ob odpiranju vrat. Nathalie. Zasmejal se je ob njeni pripombi da se je koča skrivala pred njo. "Ni problema, sem se vsaj imel čas malce ogreti." Če bi se tistemu kar je počel tistih pet minut ko je čakal na prijateljico sploh lahko reklo ogrevanje. No ja, kdaj je pa še potreboval ogrevanje pred treningom z Nat? Čeprav je bil že prej precej dobre volje, je tisti trenutek ko je videl njen nasmeh, postal še boljše. Nathalie mu je vedno polepšala dan in vedno ga je znala pomiriti kadar je bil razburjen. Kar pa je bilo še ne tako dolgo nazaj kar pogosto. In če se je prej nasmejal ob njeni pripombi da se je koča skrivala pred njo, se je ob njeni pripombi da se bosta kar takoj lotila dela še bolj. Kljub smejanju pa bi lahko z lahkoto obranil njen napad, a namesto da bi Nathalie na tla podrla njega, se je tja vrgla kar sama. Začel se je tako smejati, da so mu po licih tekle solze. "Vidiš, to pa se zgodi ko nočeš klepetati z mano, in hočeš takoj trenirati. Veš kolikokrat sem ti že povedal da se moraš najprej ogreti" jo je podražil, potem pa se ulegel zraven nje na tla in ji na lice pritisnil poljub. "Kaj je novega?" Kot že rečeno. Najprej malo klepetanja, potem pa trening.

THIS IS FOR; CHRISTIAN ARCHER

globoko je dihala, da bi prišla do vsega izgubljenega zraka med neustavljivim smehom. ko se je končno pomirila od svojega hihtanja je glavo obrnila proti njemu ter ga pogledala. "nič posebno novega ni... le da še vedno vztrajam pri mojima projektoma. saj veš da nikoli ne obupam nad ljudmi. čeprav mi vsi govorijo, da je ena oseba zelo slaba družba zame." njen pogled je postal nekoliko bolj mrk in zamišljen, a kmalu se je otresla negativnih misli. v christianovi družbi zares redkokdaj lahko ostaneš negativen. "in pri tebi... kaj novega?" pričakujoče ga je pogledala in čakala na sveže novice. njegovo življenje je bilo za njene pojme veliko bolj razburljivo kot njeno samo. kakorkoli, medtem ko je čakala na njegov odgovor, se je pobrala na noge in dodala: "ampak sem te nisem povabila zato, ker bi s tabo rada klepetala, kar mi seveda ustreza, ampak kljub temu... zares bi se rada naučila nekaj trikov bojevanja, da se bom vsaj približno znala braniti sama, ne pa da skozi čakam na pomoč kakšnih dampirjev."

Nathalie;
wearing

Premaknil se je, da je ležal na boku in jo gledal v obraz, pod glavo pa si je podložil roko, da je slonel na komolcu.  "Predvidevam da s tisto slabo družbo mislijo mojega cimra?" Dante je bil edina oseba s katero se je Nathalie družila in bi lahko imela slab vpliv nanjo, vsaj da je on vedel za njo. Poleg njega seveda. Opazil je njen mrk pogled in moral jo je spet spraviti v boljšo voljo.  "Razen če so končno ugotovili da sva midva najboljša prijatelja in ti odsvetujejo druženje z mano?" se je pohecal in jo s prosto roko dregnil v trebuh. Pomislil je kaj je novega pri njem. Razen tega da je bil na parih zabavah in se je prejšnji večer mečkal z dvema dekletom hkrati, ni bilo nič novega. "Odločil sem se da se bom zavezal celibatu" je dejal s čisto resnim izrazom na obrazu. Ja pa kaj še. Prej bi si odgriznil roko in obe nogi, kot pa da bi se sam odločil da ne bo več imel posteljnih interakcij z dekleti. A hotel je videti reakcijo dekleta ki ga je poznala bolje kot kdo drug. Zavzdihnil je ko je uvidel da bi Nat že rada začela s treningom. Pa saj sta šele spregovorila tri besede! "Že prav, že prav." Vstal je. "Če bi tako rada začela s treningom se boš najprej malo ogrela, ker nočem da spet objemaš tla ker si nerazgibana" jo je podražil. Vedno se je bilo pametno vsaj malce ogreti, čeprav za to ob napadu strigojev ne bi imel časa, saj bi se takoj moral začeti braniti.