Rodila se je dampirski mami v revni čertrti v še revnejši hiški. V obdobju trh let sta ji sledila še brat ter sestra in njihovo življenje je potekalo v ustaljenih tirih. Mama ni delala nikjer in k njej so prihajali različni moroji in po njihovem odhodu je imela izmučena ženska na vratu nekaj ugrizov več. Ni je motilo, mislila je, da je to normalno in bilo je samoumnevno, da bo nekoč, ko odraste, tudi sama gostila lačne krvosese in prodajala svoje telo. Svojega očeta je videla le nekaj mesečnokrat. Prihajal je k mami ter si posluževal svojega telesa vendar za njih ni nikoli skrbel. Nikoli je ni priznal za svojo hčerko in z njo ni nikoli spregovoril prijazne besede.
Njena mater je bila nekoč ugledna varuhinja prav na akademiji svetega vladimirja vendar, ko se je razvedelo, da je bila krvna vlačuga skoraj vsem polnoletnim morojem so jo nenudoma odpustili in svojo brt je nadaljevala doma. Večkrat lačni kot pa siti so otroci iskali vir zaslužka na ulicah. ukradli so vse kar se je dalo, od denarnic do hrane v trgovinah in tako dalje.
Njena nočna mora se je začela pri njenih devetih letih, ko je njena mama pričakovala še enega otroka. Ni bila več privlačna za ostale moroje, zato je bila tukaj ona. Njen oče besede ne ni vzel za odgovor in napadel jo je, kot bi bila odrasla ženska z izkušnjami. Pri devetih letih je dobila svoj prvi ugriz in to se je ponavljalo nekaj mesecev. Nemočno dekle ni imelo možnosti, ob vsakem uporu se je vsula kopica pesti in ko je moški odhajal jo je puščal prekrito v z lastno krvjo. Mati ji je obljubljala, da bo boljše, ko rodi vendar ni bilo. Majhna deklica je bila last odraslega štirideset letnika, kateri ni poznal usmiljenja. Vsak dan se zahvali za njenega rešitelja, ki jo je po nekaj mescih krvavo in golo odpeljal na akademijo in ji dal možnost za svež začetek.
Ni pozabila. Vsak dan je spominja. Na vratu ni več nobene sledi, tudi njen obraz se je zacelil vendar čuti. Čuti užitek, ki ji ga je nudil ugriz, čuti poželenje ter strast. Nikoli ni bolečina prišla med dejanjem, takrat je bila pod omamo vampirskih čekanov. Neznosna bolečina jo je doletela šele, ko je zadetost popustila in jo je nadomestila kruta realnost. Vendar vseeno si želi da bi se ponovilo, le z drugim moškim. Ve, da je to ena izmed najbolj opolzkih stvari v njenem svetu vendar si ne more pomagati. Hrepeni po tem, čeprav moroje v resnici sovraži z vsakim delčkom njenega telesa.
Njeno življenje na akademiji je samotarsko. Ne mara biti obkrožena z veliko ljudmi in njene temna oblačila poskrbijo za to, da ostane kar se da neopazna. Za šolo se ne briga, nikoli si ni želela postati varuhinja. Nesmiselno se ji zdi, da bi dampirji postavljali morojska življenja pred svoja, če pa oni niso nikoli naredili nič za njih. Želi si stran, želi si svobode vendar si neupa pobegniti. Še vedno čuti hvaležnost moškemu, ki jo je sem prinesel čeprav ga v vseh teh letih ni še nikoli videla. Vendar spomin v njenih mislih ostaja živ. Počuti se kot, da bi ga razočarala, če odide. Da bi ga pustila na cedilu. Zato ostaja in se trudi vse skupaj spacati toliko skupaj, da bo primerna vsaj za varuhinjo na nepomembnem kraju.
Njena prijaznost ti lahko polepša dan ali pa ti ga njene ostre besede še bolj pokvarijo. Njeno življenje je še vedno navadna razvalina in občutek ima, da ruševin ne more več spraviti na svoje mesto zato je tudi tako zaprta vase in nikogar ne spusti blizu svojega srca, čeprav hrepeni po ljubezni in nekom, ki bi jo spoštoval ter jo imel rad. Zelo je nezaupljiva, vsako stvar stokrat premisli preden jo dejansko naredi in zaradi strahu, da jo bodo ljudje prizadeli je včasih nesramna tudi do svojih prijateljev čeprav jih ima v resnici zelo rada. Seveda ima tudi dobre dneve oziroma vsak njen dan je dober. Za obilico sumničenja ter sarkazma se skriva smisel za humor in toplo srce.
If you take her I will love you forever okay? And i promise you will love her too because she can be really funny angel <3
slo/eng
povezave:
- Issac Ivanov- njen rešitelj
- Mikhail Ivanov- mentor